Morali smo sprejeti žalostno novico. Umrl je naš prijatelj Jože Slatnar. Z njim smo se spoznali v Kavranu.
Ta vas leži nad čudovitimi morskimi zalivi ob jugovzhodni obali Istre.
Za vse, ki so nas v slovenskih časopisih v osemdesetih vabili v nakup novo odmerjenih zemljišč v Kavranu, je bil ta kraj v Sloveniji tisti čas še popolnoma nepoznan.
Novodošli slovenski lastniki parcel v Kavranu, smo vsak po svojih močeh začeli z urejanjem svojih parcel. Najprej smo bivali v šotorih, nato v prikolicah, kasneje smo parcele v divjini že toliko uredili, da smo si lahko izgradili majhne ali celo malo večje hišice.
Vedno smo in bomo občudovali tvojo zgledno pionirsko zagnanost pri delu in vsestransko ustvarjalnost pri urejanju parcele in lepotnem spreminjanju do tedaj neobljudene Kavranske narave. V naravnem okolju istrske šikare je nad čudovitimi zalivi neopazno raslo čudovito v istrskem zelenju skrito naselje. Poleg morja in čudovite neokrnjene narave smo lahko začeli odkrivati čare dobrega gostoljubnega sosedstva.
Vendar naša sreča počitniškega sobivanju v Kavranu ni trajala dolgo. V mrtvi sezoni leta 2007 smo slovenski lastniki zemljišč v Kavranu, prejeli obvestilo o rušenju objektov na svojih zemljiščih in bili vabljeni na Odjel Inspekcijskog nadzora v Pazinu. Zbrali smo se in kot ena družina složno iskali rešitve za preprečitev rušenja naših 268 hiš oziroma objektov. Vendar žal nismo bili uspešni. Vseh 268 slovenskih objektov so junija 2007 porušili.
Lastniki zemljišč smo od tedaj organizacijsko povezani v Civilno iniciativo lastnikov parcel Kavran (CILA Kavran). Kot član našega Upravnega odbora je Jože s svojim požrtvovalnim delom, nesebično ustvarjalnostjo, prijazno komunikativnostjo in iznajdljivostjo, dobrosrčnostjo in občudovanja vredno vztrajnostjo, uspel ohraniti sodelovanje z Društvom lastnikov zemljišč KO Krnica Slovenija in vzpostaviti povezavo z Društvom Udruga Regoć iz Hrvaške. Do danes se je v teoriji kot tudi v praksi neumorno trudil, da med člani obstane trajni interes za ohranitev oz. obnovo našega naselja na naši zemlji v kavranski Istri.
Jože je bil dober, delaven, bister, hiter, prijazen, zelo zavzet za pomoč, rad hodil v hribe, bil je neumoren pohodnik. Radi smo ga imeli. Bil je srečen in vesel človek.
Dragi Jože, poskrbeli bomo, da ne odideš ampak kot dragocen spomin ostaneš z nami in nas še naprej hrabriš, da ne popustimo v naših skupnih prizadevanjih za povratek in obnovo našega naselja v kavranski Istri.
